07 334 10 80

dežurna številka izven uradnih ur

031 770 100

Poskrbimo, da njihova navihanost ne mine

V spodnjih rubrikah se posvečamo pogostim težavam pri vzgoji vaših hišnih ljubljenčkov. Opisane so tudi najpogostejše zdravstvene težave, ki utegnejo prizadeti vaše domače prijatelje.

Cepljenje psov proti steklini

Cepljenje proti steklini je po zakonu obvezno za vse pse, ko dopolnijo več kot tri mesece. Prva tri leta se cepljenje opravlja vsako leto, nato se cepljenje obnovi na vsaka tri leta. Ob cepljenju veterinar opravi tudi klinični pregled. Cepljenje se vpisuje v potni list, s katerim se omogoči psu potovanje v druge države.

 

Cepljenje psov proti nalezljivim boleznim

Poleg cepljenja proti steklini poznamo tudi cepljenje proti nalezljivim boleznim, ki ni obvezno, je pa za zdravje psa priporočljivo. Psička se prvič cepi v leglu pri 6 - 8 tednih in se po tem še dvakrat ponovi. Cepljenje se obnavlja vsaj delno vsako leto, psa pa obvaruje naslednjih bolezni: pasja kuga, parvoviroza, leptospiroza, kužni kašelj in  kužno vnetje jeter.

Zakonske obveznosti lastnikov psov in mačk

Obveznosti, ki jih določa nov Pravilnik o označevanju in registraciji hišnih živalih. Preverite tudi način indentifikacije in registracije.

Vaš nov ljubljenček

Mladi psički radi raziskujejo. Z dotikanjem ter okušanjem predmetov se učijo in spoznavajo okolje. Priskrbite varne igrače, ki bodo poskrbele za mentalno stimulacijo in rekreacijo. Ker radi žvečijo, je potrebno okolico primerno zaščititi. Odstranite vse manjše predmete, katere lahko zaužijejo in poskrbite, da so kemikalije, zdravila, strupene rastline ter gnojila izven dosega. Odstranite vse viseče dekoracije ter zavese in zaščitite električne kable in žice. Da ne bo vaš hišni ljubljenček v skušnjavi, redno odstranite ostanke hrane. Mladička hranite dva do štirikrat dnevno in vsaj dve uri pred spanjem. Ob izjemnih vremenskih razmerah poskrbite, da je psiček zaprt v zaprtem in varnem prostoru, kjer se bo počutil dobro. Po zimskem sprehodu, sperite sol, umijte tačke s toplo vodo in jih temeljito posušite.

Navajanje na opravljanje potrebe

Da se psiček navadi opravljati potrebo, mu določite mesto in omogočite, da se nanj privadi. Na želeno mesto ga odnesite takoj po hranjenju in po igri, ter po vsakem dremežu. Po opravljeni potrebi na želenem mestu ga takoj nagradite s priboljškom. Če se zgodi, da mladiček odvaja na neželenem mestu ga ne kaznujte. Zavedajte se, da je psiček še majhen, vi pa ste spregledali znak, da psička mudi ali pa ga po hranjenju niste dovolj hitro odnesli na travo. Onesnaženo mesto temeljito očistite vonjav.

Obisk veterinarja

Obisk veterinarja je lahko stresna izkušnja za vašega psička, zato ga pred obiskom klinike peljite na daljši sprehod. V čakalnici mu namenite obilico pozornosti, primerno vedenje pa nagradite s priboljški. Tako bo obisk veterinarja pozitivna izkušnja! Zavedajte se, da je pregled stresna stvar za psa  - sploh, če tega ni vajen.

Priprava na pot

Avtomobil ohladimo in pripravimo dovolj velik in zračen prostor. Pse vozimo v prtljažniku, ločenim od ostalega dela avtomobila z mrežo, ali pripete z varnostnim pasom na zadnjih sedežih. Večkrat delamo postanke, ponudimo hrano in vodo ter omogočamo opravljanje osnovnih življenjskih potreb. Nikoli ne zapuščamo avta z živaljo v njem, saj lahko zelo hitro pride do toplotnega udara, ki je lahko usoden. Pri transportu z ladjo se pozanimamo o dodatnih pogojih, nekatere družbe predpisujejo nagobčnik.

Vzgoja psička

Da boste vašega psička obvarovali težav in oblikovali želene navade in vzorce obnašanja, si zanj vzemite dovolj časa. Da boste psička lažje nadzorovali in da preprečite nepravilno obnašanje, pričnite s treniranjem že takoj ob prihodu domov. Pri vzgajanju uporabljajte načela pozitivne stimulacije z nagrajevanjem in se ne poslužujte kaznovanja, saj le-to ustvarja konflikte in nezaupanje med vami in psom.

Igra

Igra je odličen način za grajenje odnosa z vašim psom, prav tako pa je odlična psiho-fizična vadba. Pomembno je, da za igro uporabljate mehke igrače iz kvalitetnih materialov, ki ne bodo razpadale. Pri mladičkih bodite pozorni, da ne trga igrač in ne pogoltne polnila. Pri igri ne uporabljajte igrač sestavljenih iz manjših delčkov, da jih psiček med vnemo ne pogoltne. Zelo pomembna je tudi velikost igrače, saj lahko večjemu psu majhna žogica zleti v sapnik in ga zaduši. Odstranite vse polomljene igrače, da ne pride do poškodb.

Potovanje s psičkom

Da bo psiček med potovanjem varen, ga je najprimerneje namestiti v kletko  ali zagrajen zadnji del avtomobila. Tik pred potovanjem mu ne nudite hrane, da mu ne bo slabo. Da bo med vožnjo miren, pojdite z njim pred potovanjem na daljši sprehod. Da ga privadite na kletko, ga večkrat peljite na krajše vožnje. V kletko mu namestite njegovo odejo, igračo ali kost. Psa nikdar ne puščajte dlje časa zaprtega v avtomobilu, posebej ne v toplejših mesecih, ko je lahko usodnih že 15 minut.

Priprava na mraz

Pse, ki živijo v ogrevanem prostoru, postopno pripravimo na odhod ven. Pred odhodom na zrak, jih za 10 - 15 minut prestavimo v bolj hladen del hiše, da se postopno privadijo nižje temperature. Če to ni mogoče odpremo okna, da se prostor malo ohladi. Pse, ki so slabše odlakani na določenih mestih ter gole ali kratkodlake pse oblečemo v posebne plaščke.

Zunanje/zimsko bivališče

Za pse, ki živijo zunaj, priskrbimo dobro izolirane koče, v njih pa možnost, da se skrijejo pred vetrom. V kočo namestimo odejo ali slamo. Ko temperature padejo pod ničlo, jih preselimo v garažo ali klet. Pazimo, da večkrat dnevno menjamo vodo, saj zelo mrzla voda povzroča vnetje želodca. Vodo je potrebno menjati večkrat tudi zaradi zmrzovanja. Starejši psi, mladički, oboleli psi, ter psi s slabšo termoregulacijo (srčni bolniki in psi, ki imajo težave s ščitnico) niso primerni za bivanje zunaj. Zunaj lahko bivajo tisti psi, ki imajo zelo gosto podlanko in krovno dlako po celem telesu. Takšne pasme so samojed, aljaški malamut, haski, itd.

Potovanje v tujino

Živali morajo biti za potovanje v tujino označene z mikročipom, imeti morajo veljavni potni list, in biti redno cepljene proti steklini. Pri prehodu v države izven EU se je potrebno pozanimati o morebitnih dodatnih zahtevah. Veterinar v veterinarski ambulanti vam izda identifikacijski dokument, na katerem opiše žival po barvi, velikosti, teži, starosti in pripiše podatke lastnika.

Ljubljenčki v gorah

V gore hodimo s psički, ki so v primerni kondiciji. Odpravimo se v zgodnjih jutranjih urah, s seboj pa nosimo dovolj vode in hrane. Izbiramo poti, ki niso preveč kamnite in izpostavljene prepadom. V primeru divjih živali in nevarnih terenov jih damo na povodec. V primeru pika kače takoj poiščite veterinarsko pomoč. S seboj imejte prvo pomoč, ki je sestavljena iz gaz in povojev.

Nega pozimi

Posebno nego namenimo blazinicam, ki so zelo občutljive na soljen asfalt. Po sprehodu jih temeljito očistimo z mlačno vodo, razpokane pa namaženo z vazelinom, ki ga kupimo v specializirani trgovini. Za zelo občutljive pse obstajajo tudi čeveljčki , ki ščitijo pred zunanjimi vplivi. Pasji čeveljčki so primerni tudi za zelo aktivne pse, ki hribolazijo, ker ščitijo pred ledom in preprečujejo nastanek snežnih kep.

Vemo, kako obogatiti življenje vaše živali

V kliniki Jang se redno strokovno izpopolnjujemo in bogatimo naše znanje. Zavedamo se, da bomo le z novim znanjem prispevali k dobrobiti vaših ljubljenčkov. Oglejte si naše ideje, kako popestriti vsakdan vaših živali in kako skrbeti zanje.

Pogoste pasje zdravstvene težave

Prekomerna telesna teža

Premalo fizične aktivnosti ne vodi le v živčnega psa in nezaželena vedenja, temveč tudi v prekomerno težo, ki je razlog za veliko bolezni. Pojavijo se lahko artritis, bolezni srca, težave pri dihanju, sladkorna bolezen ter težave z mehurjem. Sami lahko preverite stanje psička tako, da položite roke ob strani in poskušate otipati rebra. Če jih težko zaznate ali jih sploh ne morete, ima vaš ljubljenček prekomerno težo. Nudite vašemu prijatelju dovolj aktivnosti, hrano z manjšo vsebnostjo kalorij  ter maščob in večjim odstotkom vlaknin. Na nepravilno telesno težo vplivata tudi starost ter spol.

Pasja kuga

Pasja kuga se najpogosteje pojavlja pri mladičih. Virus v organizem vstopi skozi usta ali dihala ter napada imunski in živčni sistem, pljuča in prebavila. Znaki bolezni so visoka telesna temperatura, otopelost, izcedek iz oči in nosu, kašljanje, bruhanje in driska. Ker pes ne je in ne pije, hitro dehidrira.

Kožna obolenja

Spremembe na koži ali draženje kože lahko sprožajo paraziti ali glivične in bakterijske okužbe. Kožna obolenja so lahko tudi posledica alergije na živila ali druge dejavnike kot so prah, cvetoče trave in drugo. Zdrava koža je gladka, se ne lušči in nima znakov rdečic ali draženja.

Kužni kašelj

Bolezen povzročajo mnogi podtipi virusa. Cepivo psa velikokrat ne bo obvarovalo, bo pa omililo klinične znake. Bolezen je najpogostejša poleti in se širi na krajih, kjer je naenkrat veliko psov (pasje razstave, psarne). Prenaša se kapljično, kaže pa se v obliki ostrega, suhega kašlja, kot bruhanje sline, neješčosti, povišane telesne temperature, ki se lahko stopnjuje v bronhitis ali pljučnico.

Zobovje

Zobni plak je brezbarven biofilm, v katerem se kopičijo bakterije. Te povzročajo slab zadah, ustvarjajo zobni kamen ter vnetje dlesni. Kuža ob prevelikem kopičenju bakterij razvije parodontalno bolezen, ki uniči dlesni in mehka tkiva. Zobne bolezni lahko preprečimo s posebnimi žvečkami, encimskimi pastami in kvalitetno prehrano.  Ko se stanje poslabša pa je potreben obisk veterinarja, ki poskrbi za ustrezno sanacijo ustne votline.

Rakasta obolenja

Psi potrebujejo za zdravje in vitalnost redno telesno aktivnost ter ustrezno prehrano. Rakasta obolenja se pojavljajo predvsem pri starejših psih in določenih pasmah. Razvoj raka psi psih opazimo kot izgubo volje za gibanje, upad energije in vzdržljivosti ter težko dihanje. Prizadeta žival težko požira hrano in ima zmanjšan apetit kar vodi v izgubo teže. Pogosto psiček krvavi iz smrčka, ust, ušes ali zadka in ima neprijeten vonj. Na razvoj bolezni lahko vpliva izpostavljenost strupenim hlapom, pesticidom, herbicidom ter kemikalijam.

Vedenjske spremembe

Staranje možganov se odvija počasi, sprva pa se kaže kot manjše spremembe v obnašanju. Pri psih, ki so starejši od osem let prihaja do telesnih in vedenjskih sprememb. Psiček pogosteje spi in je brezvoljen, nekateri so celo razdražljivi. Včasih se ne odziva na ogovarjanje ali celo ne prepozna poznanih oseb. Pri degeneraciji možganov se psiček odtuji, ne išče pozornosti, prespi večino dneva in deluje izgubljeno. Veliko psičkov v poznem življenjskem obdobju izgubi tudi nadzor nad opravljanjem potreb.

Parvovirus

Bolezen je pogosta predvsem pri mladih psičkih. Znaki vnetja prebavil so podobni kot pri pasji kugi. Tako kot kuga, se bolezen velikokrat končata s smrtnim izidom.

Artritis

Do artritisa pride zaradi obrabe hrustanca ali uničenja ob poškodbah. Brez hrustanca prične prostor med kostmi otekati in sklepi postanejo boleči. Za artritisom bolehajo predvsem starejši psi večjih pasem (nemški ovčarji, labradorci, zlati prinašalci, …). Psi, ki bolehajo za artritisom imajo težave pri hoji in gibanju, prizadeto območje pa boli na dotik. Pomemben dejavnik pri nastanku bolezni je tudi prekomerna telesna teža ter uničenje tkiva ob okužbi.

Alergija

Alergija ali preobčutljivost na hrano se kaže kot pogosto bruhanje, driska, izpadanje dlak ter razdražena koža. Najpogostejši vzrok alergij so beljakovine v prehrani. Ob alergijski reakciji na hrano, poskusite nadomestiti izvor beljakovin s hrano, ki vsebuje jajca, ribo ali druge vrste mesa. Najbolj učinkovita metoda določanja problematične beljakovine je izločevalna dieta ali hipoalergena hrana.

Leptospiroza

Leptospiroza je bolezen, za katero lahko zboli tudi človek. Širi se z okuženim urinom. Vir bolezni so divji glodalci . Znaki so visoka telesna temperatura, neješčost, žeja, bruhanje, zlatenica, v napredni fazi bolezni pa sledi odpoved ledvic ali jeter ter pogin. Znaki kužnega vnetja jeter so povišana telesna temperatura, neješčost, bruhanje, driska (lahko tudi krvava), boleč trebuh, krči ...

Notranji in zunanji zajedalci

Med osnovno skrb za zdravje vašega kužka spada tudi obravnavanje proti notranjim in zunanjim zajedavcem. Notranji zajedavci so gliste in trakulje. Kuža se z njimi okuži oralno, z pitjem oporečne vode ali uživanjem trave z jajčeci zajedavcev. Da preprečimo okužbo, damo psu enkrat na tri mesece tableto za razglistitev. Tabletke se daje celo leto, ne glede na letni čas in vreme. Kadar letujemo na morju skupaj z psom, mu damo še tabletko proti srčni glisti.

 

Zunanji zajedavci kot so bolhe, klopi, garje in pršice povzročajo draženje kože in posledično živčnega psa ter potencialne poškodbe kože zaradi praskanja. Bolhe se hranijo na psu, če pa jih prenese v stanovanje se lahko hranijo (pikajo) tudi na nas. Za boj proti bolham in klopom uporabljamo ampule, ki držijo mesec dni ali posladke, ki držijo od enega do treh mesecev.

Bolezni srca

Staranje in okužba s srčnimi glistami sta najpogostejši razlog za oslabelo srce ter bolezni srca. Pogosto se težave srca pokažejo kot težava pri dihanju, napor pri rekreaciji, kašelj, izguba teže ter otekanje v predelu trebuha. Srčne težave povzročajo zadrževanje tekočine in povečanje srca, kar privede do zmanjšanja njegove učinkovitosti. Veterinar lahko opravi temeljito preiskavo s pomočjo poslušanja srca, opazuje velikost z rentgenom, posluša utrip s pomočjo EKG meritev, ter odredi preiskave urina in krvi s katerimi potrdi sum na parazite.

Jetrne bolezni

Jetra omogočajo čiščenje različnih strupenih snovi iz krvi. Bolezni jeter povzročajo bakterijske ali virusne okužbe, zaužitje strupenih snovi ali spremembe v imunskem sistemu. Znaki jetrnih okužb se kažejo kot temno obarvan urin, porumenelost dlesni, beločnic ali kože, ter kopičenje tekočine v predelu trebuha.

Sladkorna bolezen

Psički s sladkorno boleznijo so šibki in brezvoljni, pogosto žejni in hitro hujšajo. Vzrok za bolezen je okvarjeno delovanje trebušne slinavke, ki je odgovorna za inzulin, s katerim nadzoruje raven sladkorja. Psičkom dovajamo hrano z vlakninami , katere omogočajo, da se telo bolje odzove na inzulin. S primerno prehrano, redno vadbo in dovajanjem inzulina, lahko bolezen uspešno nadzorujemo. Sladkorna se hitreje razvija pri psičkih s prekomerno telesno težo, pri tistih z gensko nagnjenostjo ali zaradi hormonskih motenj.

Bolezni sečil

Kamni oziroma kristali v sečilih povzročajo draženje, bolečine in vnetja. Najbolj dovzetni so psi manjših pasem, od dveh let naprej. Povzročitelji bolezni sečil so pomanjkanje telesne dejavnosti in premajhen vnos tekočine ali nezmožnost odvajanja. Bolezni sečil se kažejo kot pogosto uriniranje, kri v urinu, zmanjšan apetit ter pomanjkanje energije.

Prebavne motnje

Motnje v prebavilih vplivajo na želodec in črevesje psička. Najpogosteje se motnje kažejo v obliki bruhanja, driske ali zaprtja, napenjanja in šibkosti živali. Kronično vnetje debelega črevesja povzročajo paraziti, tumorji, polipi, alergije ali zaužiti tujki. Driska lahko nastane zaradi notranjih zajedavcev ali okužb, nepravilne prehrane ali pokvarjene hrane ter ob nepravilnem delovanju organov.

 

Zaprtje povzroča nezadosten vnos tekočine, bolezni prostate, presnovne motnje ter drugi dejavniki. Zaradi uživanja pokvarjene hrane ali tujkov, strupenih rastlin ali zajedavcev lahko pride do vnetja ali infekcije trebušne slinavke ter okužbe prebavil. Ob vseh prebavnih motnjah, ki trajajo več kot dva ali tri dni je nujen obisk veterinarja, saj pes ob driski in bruhanju zelo dehidrira. Prebavne motnje so lahko tudi pokazatelj kakšnega hujšega stanja ali bolezni.

Vnetje zunanjih sluhovodov

Znaki vnetja zunanjih sluhovodov so otresanje z glavo, praskanje po ušesih, drgnjenje ob predmete ali steno, povečano izločanje ušesnega masla, tekočina v sluhovodu, ki je lahko gnojna, smrdeč vonj ali držanje glave postrani. Ob napredujočem vnetju opazimo več sprememb pri psu, kot je mirnost, neješčnost in bolečina. Vnetje lahko povzročajo zunanji paraziti, ušesne garje, prekomerna širitev glivic in bakterij, dolga in viseča ušesa, sluhovod, poraščen z dlakami ter anatomske nepravilnosti. Med tujki so najpogostejši klasi trave, alergije in alergijske reakcije, hormonske bolezni, ki povzročajo sistemska obolenja kože, polipi in tumorji.

Ledvične težave

Ledvice odstranijo odpadke iz krvnega obtoka in uravnovešajo telesne tekočine. Znaki ledvičnih bolezni se običajno pojavijo, ko več kot dve tretjini ledvic ne delujeta več. Ko se kronična odpoved ledvic razvije, je ni več moči ustaviti. Ko se pri akutnih obolenjih ledvic napredovanje bolezni ustavi, žival popolnoma okreva. Ledvične težave so lahko rezultat okvare imunskega sistema, lahko so dedno ali pasemsko pogojene, vzrok pa je lahko tudi v slabi prehrani. Bolezensko stanje se kaže kot izguba apetita, v povečani žeji, pogostem odvajanju vode, bruhanju ter slabem videzu kožuha.

Vir: Anja Paternost, dr. vet. med., Wikipedia

JANG, veterinarska ambulanta d.o.o.,

Kandijska cesta 27,

8000 Novo mesto

 

T: 07 334 10 80,

F: 07 334 10 81

Trgovina Jang 08 200 53 60

Delovni čas

• od ponedeljka do petka: 8:00 do 19:00

• sobota: od 8:00 do 12:00

• nedelje, prazniki: na voljo le za nujne primere

Zasebnost in varnost

Klinika za male živali - Vse pravice pridržane © 2017 by LUXE

Prijavi se na e-novice Jang

dežurna številka izven uradnih ur

031 770 100

Sitemap

O nas

Osebje

Storitve

Nasveti

Muce

Psi

Trgovina